KONVENCIJA

     DRŽAVE POGODBENICE

     IZVAJANJE

     STRUKTURA
     IN DEJAVNOSTI

     PROTOKOLI

     VEČLETNI
     PROGRAM DELA

     STANJE V ALPAH

     ZVEZE

     DOGODKI

     ARHIV


     STALNI
     SEKRETARIAT

     INTRANET




     IŠČI
     

 

     DOLOČILA ZA UPORABO
     LOGOTIPA ALPSKE K.

Alpska konvencija

Konvencija za varstvo Alp je krovna konvencija, ki je bila zamišljena za ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in za promocijo trajnostnega razvoja v tem prostoru, obenem pa za zaščito gospodarskih in kulturnih interesov prebivalcev, ki živijo v državah pogodbenicah.
Iz številnih razlogov je ta prostor obenem izredno pomemben tudi za regije izven njega, ne nazadnje zaradi zgodovinske prometne povezave med Alpami in ostalimi predeli.





 Države pogodbenice  Besedilo Konvencije   Stanje pri izvajanju 


Konvencija torej izhaja iz dejstva, da lahko naraščajoče človekovo izkoriščanje prostora vse bolj ogrozi alpski svet in njegovo ekološko vlogo, pri tem pa le usklajevanje gospodarskih interesov z ekološkimi zahtevami lahko prepreči škodo, ki bi jo morebiti odpravili ali omilili le z izredno velikimi stroški in zapravljanjem časa.

Na podlagi teh ugotovitev so se države Alpskega loka prvič sestale decembra 1989 v Berchtesgadenu in se dogovorile, da bodo sklenile Konvencijo za varstvo Alp, ki je začela veljati novembra 1991.

Konvencija torej predstalja pozitiven rezultat prve faze, ki priznava Alpam globalno enotnost, se pravi, da gre za prostor, ki ga karakterizirajo celovitost in medsebojna soodvisnost narave, gospodarstva in kulture, katerih specifičnost se izraža v identiteti, ki potrebuje nadnacionalno zaščito.




printable version