Izvedbeni Protokol "Prostorsko planiranje in trajnostni razvoj" je bil potrjen 20. decembra 1994 v Chamberyu, na III. Alpski konferenci.

"Splošni" cilj tega Protokola  je ta, da si bodo pogodbenice  prizadevale:  

5. istočasno podpirati enakomeren gospodarski razvoj in porazdelitev prebivalstva v alpskem prostoru;   
6. spoštovati regionalno identiteto in kulturne posebnosti;   
7. podpirati enake možnosti tam živečemu prebivalstvu pri družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju, ob spoštovanju ozemeljskih pristojnosti;
8. upoš¡tevati obstoj naravnih ovir, splošnih interesov, omejitev pri uporabi virov ter njihovo dejansko vrednost pri določanju  cen.
    

Protokol predvideva tudi to, da si bodo pogodbenice prizadevale za sprejem določenih ukrepov, ki se nanašajo predvsem na tri nivoje:   

1.       Strategije, programi in projekti:  Glede splošne prometne strategije, se pogodbenice prizadevajo za realizacijo ciljev prostorskega planiranja in trajnostnega razvoja preko lastnih prostorskih planov in/ali programov ter načrtov za trajnostni razvoj.  Pripravljajo jih v sodelovanju s pristojnimi lokalnimi občinskimi upravami in jih, če je treba,  usklajujejo s sosednjimi občinskimi, tudi čezmejnimi  upravami, nato pa jih na raznih ravneh usklajujejo (8. člen).

2.       Strokovni ukrepi: Omenjeni plani in/ali programi upoštevajo specifične prostorske in ozemeljske značilnosti, med drugim pa zajemajo še naslednje (9. člen):  

1. ukrepe za jamčenje regionalnega gospodarskega razvoja;   

2. ukrepe v podporo podeželju;   

3. ukrepe v prid urbaniziranim prostorom;   

4. ukrepe za varovanje narave in krajine;   

5. ukrepe za izboljšanje prometnega sektorja.

3.       Opazovanje in nadzor: glede opazovanja in nadzorovanja prometa, pa se pogodbenice zavzemajo, da bodo: 

·         Občasno beležile in po določeni enotni shemi dopolnjevale podatke o trenutnem stanju, razvoju, izkoriščanju oziroma izboljšanju infrastruktur ter o sistemih velike hitrosti, poleg tega pa v posebnem dokumentu zbirale podatke o zmanjšanju učinka na okolje (17. člen);   

·         Preverjale v kolikšni meri izvedbeni ukrepi prispevajo k doseganju in razvijanju ciljev iz Alpske konvencije in tega  Protokola (18. člen).

Protokol "Varstvo narave in zaščita krajine" (vsebina protokola, pdf)

Izvedbeni Protokol "Varstvo narave in zaščita krajine" je bil sprejet 20. decembra 1994 v Chamberyu, na
III. Alpski konferenci.

Cilj Protokola je določanje mednarodnih predpisov v skladu z Alpsko konvencijo ter upoštevanje interesov lokalnega prebivalstva, pri čemer je treba zaščititi, oskrbovati in obnoviti naravno okolje in krajino, pri tem pa zagotoviti funkcionalno učinkovitost  ekosistemov, ohraniti krajinske elemente in divje rastlinske ter živalske vrste, skupaj z njihovim naravnim habitatom.

Za doseganje omenjenih ciljev, Protokol določa vrsto  bistvenih obveznosti, ki jih morajo pogodbenice spoštovati, predvsem pa naslednje:  

• na mednarodni ravni sodelovati pri kartografskem zbiranju podatkov, pri definiranju, upravljanju in nadzorovanju zavarovanih območij, ostalih elementov naravne krajine ter podeželja, vrednih take zaščite;

• sodelovati pri medsebojni povezanosti biotopov, pri določanju modelov, programov in/ali krajinskih načrtov, pri preprečevanju škode v naravi in krajini ter pri njunem  ponovnem oživljanju;   

• sodelovati pri sistematskem opazovanju narave in krajine, pri znanstvenem raziskovanju ter pri varovanju divjih rastlinskih in živalskih vrst.

Da bi pogodbenice lahko opravile te naloge, bodo morale sprejeti in izvajati  specifične ukrepe,  skladno z določbami II. poglavja Protokola, predvsem pa še naslednje: 

• v petih letih po začetku veljavnosti  Protokola bodo morale pripraviti modele, programe in ustrezne načrte za doseganje dogovorjenih ciljev za varstvo narave in krajine v alpskem prostoru (7. člen);

• sprejeti ustrezne ukrepe  za ohranitev in razvoj naravnih in skoraj naravnih habitatov divjih rastlinskih in živalskih vrst  (8. člen);

• pri javnih ali zasebnih projektih, ki bi lahko ogrozili naravo ali krajino, proučiti posredne in neposredne  učinke na ravnovesje v naravi in  krajini (9. člen);

• zmanjšati škodljive učinke za okolje, naravo in krajino, pri tem pa upoštevati interese lokalnega prebivalstva (10. člen);

• ohranjati in upravljati že zavarovana območja ter načrtovati nova  (11. člen);

• podpirati ustanovitev in upravljanje naravnih nacionalnih parkov  (drugi odstavek 11. člena);

• sprejeti ustrezne ukrepe za ohranjanje naravnih ali skoraj naravnih biotopov ter avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst, pri tem pa poskrbeti predvsem za dovolj obsežne habitate (13. in 14. člen);

• prepovedati odtujitev, posest in ubijanje določenih živalskih vrst (15. člen);

• podpirati ponovno uvedbo in razširitev določenih avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst ter podvrst, ras in ekotipov, pod pogojem, da zanje obstajajo potrebni življenjski pogoji  (16. člen);

• prepovedati umetno uvajanje divjih živalskih in rastlinskih vrst v tiste regije, kjer niso naravno prisotne (17. člen);

• zagotoviti, da bodo v naravno okolje prepuščeni genetsko spremenjeni organizmi le ob predhodni formalni oceni s pozitivnim izidom  (18. člen).

Protokol "Gorske  kmetije" (vsebina protokola, pdf)

Izvedbeni  Protokol "Gorske kmetije" je bil sprejet 20. decembra 1994, na  III. Alpski konferenci v Chamberyu (Francija). Njegov splošni cilj  (I. poglavje), ki naj ga pogodbenice zasledujejo, je:

 o        ohranjanje in spodbujanje take kmetijske dejavnosti v goratem svetu, ki bo za okolje primerna in skladna ter bo dolgoročno zagotavljala bistveni prispevek za življenje (prvi odstavek  1. člena), to bi pa dosegli tako: 

• ostajanje prebivalstva na svoji zemlji in ohranjanje  trajnostnih ekonomskih dejavnosti;   

• zaščita življenjsko potrebnih naravnih podlag;   

• preprečevanje naravnih nesreč;   

• ohranjanje lepote in rekreacijske vrednosti naravne in podeželske krajine;   

• kultura v  alpskem prostoru.

o        Optimalni razvoj multifunkcionalne vloge gorskih kmetij (drugi odstavek 1. člena). 

Protokol predvideva tudi, da bodo pogodbenice opravile vrsto dejavnosti za sprejem specifičnih ukrepov (II. poglavje). Predvsem naslednje:  

• Spodbujanje gorskega kmetijstva (7. člen);

• Prostorsko planiranje in podeželska krajina (8. člen);

• Razvijanje pridelovalnih metod in takih domačih pridelkov in izdelkov, ki bodo v  sozvočju z naravo
  (9. člen);

• Ustrezna živinoreja za določene  prostore in zagotavljanje genetske raznolikosti (10. člen);

• Trženje  pridelkov in izdelkov iz gorskih skupnosti (11. člen);

• Razvoj celovitega in enotnega kmetijskega in gozdnega gospodarstva (13. člen);

• Ustvarjanje nadaljnjih virov dohodka  (14. člen);

• Izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (15. člen).

Protokol "Visokogorski gozdovi" (vsebina protokola, pdf)

Pogodbenice se še predvsem zavzemajo, da bodo poskrbele za:

a)       naravne metode obnavljanja gozdov;

b)       postopno oblikovanje in dobro strukturo gozdov, s primernimi vrstami za določen prostor;

c)       avtohton reproduktivni drevesni material;

d)       preprečevanje erozije in strjevanja tal z uporabo naravi prijaznih metod odvzemanja vzorcev.

Protokol predvideva tudi, da bodo pogodbenice sprejele še vrsto drugih specifičnih ukrepov. Predvsem  so pomembne tri stopnje:

·         cilje tega Protokola upoštevale tudi v povezavi z drugimi vidiki, kot so: 

a)       Onesnaževanje zraka;

b)       Naseljevanje kopitarjev;

c)       Gozdna paša;

d)       Poudarjanje pomena rekreacije;

e)       Valorizacija gozdnega gospodarstva;

f)         Nevarnost gozdnih požarov;

g)       Zaposlovanje ustreznega osebja.

• poskrbele za to, da bodo pripravljeni bistveni elementi za planiranje gozdarstva. Za to pa je potrebno dobro poznavanje krajev ter predvsem poudarek na zaščitni vlogi gozdov  (5. člen);
• dale prednost visokogorskim gozdovom, ki imajo še posebej pomembno zaščitno vlogo za svoje okolje in naselja, za prometne infrastrukture, za obdelana kmetijska zemljišča. Potrebne ukrepe je treba načrtovati in izvajati v sklopu programov in  načrtov za upravljanje in izboljšanje takih "zaščitnih" gozdov, pri čemer je treba upoštevati cilje varstva narave in krajine  (6. člen);
• poskrbele  tam, kjer prevladuje ekonomska vloga ter to zahtevajo regionalni gospodarski odnosi, za to, da bo visokogorsko gozdno gospodarstvo sposobno odigrati vlogo vira za nova delovna mesta in zaslužka tamkajšnjega prebivalstva (7. člen); 
• za visokogorske gozdove sprejele take ukrepe, da bodo slednji zagotavljali  (8. člen):

a)       učinkovitost pri oskrbovanju vodnih virov, pri klimatskem ravnotežju, pri očiščevanju zraka in pri varovanju pred akustičnim onesnaženjem;

b)       biološko raznovrstnost;

c)       izkoriščanje narave tudi v rekreacijske namene.

• sprejele skrbno načrtovane ukrepe in jih tudi uresničile, za zagotavljanje dostopa do visokogorskih gozdov, pri tem pa spoštovale potrebe po varstvu narave in krajine (9. člen).
• oblikovale zadostno število dovolj obsežnih naravnih gozdnih rezervatov ter z njimi upravljale ob spoštovanju naravnih in raziskovalnih dinamik, pri čemer bodo preprečile ali prilagodile vsako rabo ali raziskovanje tako, da ne bosta škodovala namenom rezervata samega (10. člen).

3.       Opazovanje in nadzor: glede opazovanja in nadzora, se pogodbenice  obvežejo, da bodo:

• Stalnemu odboru redno posredovale poročilo o ukrepih, sprejetih na podlagi tega  Protokola (16. člen);
• v rednih obdobjih proučevale in ocenjevale določbe iz Protokola, tudi z vidika njihove učinkovitosti ter da bodo ocenile možnosti za vnos morebitnih ustreznih sprememb vanj  (17. člen).

Protokol "Varstvo tal" (vsebina protokola, pdf)

Izvedbeni Protokol "Varstvo tal" je bil sprejet 16. oktobra 1998, med V. Alpsko konferenco na Bledu. 

Za doseganje omenjega rezultata,  Protokol določa vrsto bistvenih obveznosti,  za katere se pogodbenice zavežejo, da jih bodo spoštovale, predvsem pa da bodo: 

§         pod nadzorom in na odgovornost nacionalnih organov, sprejele pravne in administrativne ukrepe, potrebne za zagotavljanje  varovanja tal v alpskem prostoru;

§         tam, kjer obstaja nevarnost hude in dolgotrajne škode za funkcionalnost tal, dajale prednost njihovemu varovanju in ne uporabi;

§         upoštevale cilje Protokolov tudi v vseh ostalih politikah, ki se nanašajo na alpski prostor;

§         na mednarodni ravni sodelovale z raznimi institucijami, ki imajo pristojnosti in znanje na področju urejanja katastrov tal, opazovanja in nadzora tal in zavarovanih območij ter na področju že prizadetih območij, ali tistih, za katera obstajajo razna tveganja;  

§         uredile in uskladile baze podatkov za koordinirano informiranje ter za raziskovanje na področju varstva tal v alpskem prostoru.

Da bi izpolnile vse te obveznosti, so se pogodbenice dogovorile za sprejem vrste specifičnih ukrepov, predvsem pa naslednjih: 

·         opredeliti območja, ki bi jih bili treba zavarovati, pri tem pa posebej paziti na tiste formacije tal in skalovja, ki imajo posebne značilnosti, pomembne za dokumentiranje zgodovine zemlje  (6. člen);

·         pri izvajanju urbanističnih načrtov in programov, upoštevati potrebe po varovanju tal in po njihovi umerjeni rabi, tako kot predvideva 3. točka 9. člena Protokola "Prostorsko planiranje in trajnostni razvoj" (7. člen);

·         zadržati  impermeabilizacijo in obsežno zazidavo tal z planiranjem takih objektov, ki bodo zasedali malo prostora in obenem spoštovali potrebe po varovanju tal;

·         uporabljati nadomestne materiale namesto mineralnih virov, da bi omejili uporabo  slednjih  (8. člen);

·         ohranjati šotišča v gorah in v dolinah, srednjeročno pa poskrbeti za popolno nadomestilo uporabe šote  (9. člen);

·         v katastre popisati in registrirati  tista alpska območja, ki jim grozijo geološke in hidrološke nevarnosti, pri tem pa  jih tudi natančneje opredeliti  (10.  člen);

·         kartografsko zabeležiti ter registrirati v katastre tista alpska tla, ki jih načenja obsežna erozija
(11. člen);

·         preprečiti negativne učinke, ki jih povzroča turistična dejavnost v alpskem prostoru, pri tem pa spodbujati obnavljanje vegetacijske podlage na od intenzivnega turizma že prizadetih tleh, spodbujati tudi tehnike naravi prijaznega inženiringa (14. člen);

·         kolikor mogoče preventivno zmanjšati vnos onesnažujočih in naravi škodljivih snovi v tla preko zraka, vode in odpadkov.

Protokol "Turizem" (vsebina protokola, pdf)

Izvedbeni Protokol "Turizem" je bil sprejet 16. oktobra 1998 med V. Alpsko konferenco na Bledu.

"Splošni"  cilj, ki ga predvideva Protokol je ta, da se pogodbenice, v skladu z veljavno institucionalno ureditvijo  zavzemajo za prispevek k trajnostnemu razvoju alpskega prostora  s takim turizmom, ki bo okolju v prid" to bodo dosegle s pomočjo  specifičnih  predpisov in priporočil, ki bodo upoštevali interese lokalnega prebivalstva in turistov (1. člen).

Protokol predvideva tudi vrsto obveznosti, ki pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele specifične ukrepe. Predvsem naslednje:

1.       Planiranje in usmeritve: glede splošne strateške politike na področju turizma, se pogodbenice zavezujejo, da bodo:
 

• Poskrbele za trajnostni razvoj turizma, pri tem pa podpirale pripravo in realizacijo  takih smernic, razvojnih programov in področnih planov, ki bodo spoštovali omenjeni cilj  (5. člen).

·         Spodbuditi take projekte, ki spoštujejo krajino in ne škodujejo okolju, pri tem pa poskrbeti, da v pretežno turističnih območjih obstaja rarvnovesje med intenzivnim in ekstenzivnim turizmom. Če bi  sprejemali ukrepe za finančne spudbude, bi upoštevali predvsem naslednje vidike (6. člen):

a.     pri intenzivnem turizmu spodbujati prilagoditev obstoječih turističnih objektov in struktur ekološkim potrebam, pri novogradnjah pa spodbujati tiste, ki so v skladu s cilji tega  Protokola;

b.       pri ekstenzivnem turizmu podpirati ohranjanje in razvoj take turistične ponudbe, ki bo spoštovala okolje ter obenem spodbujala valorizacijo naravne in kulturne dediščine tistih območij.

·         Spodbujati izmenjavo izkušenj in realizacijo skupnih akcijskih programov, usmerjenih v izboljšanje kakovosti turistične ponudbe v alpskem loku, ki bo predvsem upoštevala (7. člen):

a.       vključevanje objektov v krajino in naravno okolje;

b.       urbanizem, arhitekturo (novogradnje in obnavljanje že obstoječih objektov);

c.       hotelska in gostinska turistična ponudba;

d.       raznolikost turističnega produkta v alpskem loku, pri čemer je treba dati več poudarka kulturnim dejavnostim posameznih območij.

• Planiranje turističnih tokov, predvsem v zavarovanih območjih s takim organiziranjem bivanja turistov, ki bo jamčilo varovanje tega prostora (8. člen).

 2.       Strokovni ukrepi: glede  Strokovnih ukrepov se pogodbenice zavezujejo, da bodo:
 

• V primeru projektov, ki bi lahko imeli okoljski učinek, v nacionalni zakonodaji določiti take predpise, s katerimi bo mogoče tak učinek preventivno oceniti in to oceno upoštevati v trenutku sprejemanja odločitev  (9. člen).

• V skladu z lastno zakonodajo in ekološkimi kriteriji, opredeliti območja, kjer ne bo turističnih objektov (10. člen)

• Izvajati tako gostinsko in hotelsko politiko, ki bo upoštevala majhno razpoložljivost prostora, dajala prednost oddajanju zasebnih sob, uporabo, obnovo, posodobitev in izboljšanje kakovosti obstoječih objektov  (11. člen).

·         Pri dovoljenjih za novogradnje ter demontažo in odstranitev že izrabljenih žičničarskih naprav, dajati prednost tistim, ki predvidevajo obnovitev izvirne vegetacije, značilne za določeno območje (12. člen).

·         Spodbujati tiste ukrepe, ki bodo usmerjeni v omejevanje vožnje z motornimi vozili v turističnih krajih, spodbujati javne ali zasebne pobude za izboljšanje dostopa v turistične kraje in središča, obenem pa pri samih turistih spodbujati rabo takih prevoznih sredstev (13. člen).

  

• Poskrbeti, da bo urejanje, vzdrževanje in upravljanje smučarskih stez čimbolje vključeno v krajino, pri čemer je treba upoštevati naravno ravnovesje ter občutljivost  biotopov (14. člen).

·         Oblikovati tako politiko nadzora športnih dejavnosti na prostem, predvsem na zavarovanih območjih, s katero se bo mogoče  izogniti negativnim učinkom na okolje.  Obvezujejo se, da bodo izven območij, ki jih bodo določile pristojne oblasti, maksimalno omejile, po potrebi  pa tudi prepovedale športne dejavnosti, pri katerih uporabljajo motorje (15. člen).

·         Izven aerodromov maksimalno omejiti, če je treba pa tudi prepovedati, prevoz oseb in pristajanje športnih letal  (16. člen).

·         Na raznih  upravnih ozemeljskih ravneh proučiti ustrezne rešitve, ki bodo omogočale uravnovežen razvoj ekonomsko šibkih regij in območij (17. člen). 

·         Spodbujati meddržavno  sodelovanje pri razporejanju počitnic in pri možnostih podaljšanja turističnih sezon  (18. člen).

3.       Opazovanje in nadzor:  glede opazovanja in nadzora, se pogodbenice zavezujejo, da bodo:

•       Stalnemu odboru redno posredovale poročilo o ukrepih, sprejetih na podlagi tega  Protokola (25. člen)

•    v rednih obdobjih proučevale in ocenjevale določbe iz Protokola, tudi z vidika njihove učinkovitosti ter  da    bodo ocenile možnosti za vnos morebitnih ustreznih sprememb vanj  (26. člen).

Protokol "Energetika" (vsebina protokola, pdf)

Protokol "Energetika" je bil sprejet na  V. Alpski konferenci, ki je bila 16. oktobra 1998 na Bledu.

Cilj Protokola je ustvarjanje okvirnih pogojev  in sprejemanje takih konkretnih ukrepov za prihranek energije, za njeno proizvodnjo, prevoz, distribucijo in uporabo na lokalni ravni ob spoštovanju Konvencije, ki bodo privedli do trajnostnega razvoja energetike, prijaznega do alpskega prostora" tako bi pogodbenice tudi prispevale k varstvu prebivalstva in okolja ter k varovanju virov in podnebja  (1. člen).

Za doseganje omenjenega rezultata, Protokol določa vrsto  bistvenih obveznosti,  za katere so se pogodbenice obvezale, da jih bodo spoštovale, predvsem pa naslednje:

• uskladiti energetsko planiranje s splošnim planiranjem za urejanje alpskega prostora;

•  sisteme proizvodnje, prevoza in distribucije  energije prilagoditi potrebam okolja;

•  težiti k minimalni energetski obremenitvi okolja, in sicer z optimizacijo dobave energije končnemu uporabniku;

• omejiti negativne učinke energetskih infrastruktur na okolje in krajino; urediti je treba tudi infrastrukture za obdelavo energetskih odpadkov" sprejeti torej preventivne ukrepe, tudi z novimi objekti, če  je treba pa poskrbeti za sanacijo obstoječih; 

• preveriti, če je gradnja novih infrastruktur skladna z alpskim prostorom in oceniti njen družbenoekonomski in okoljski učinek.

Da bi izpolnile vse te obveznosti, so se pogodbenice dogovorile za sprejem vrste specifičnih ukrepov, v skladu z določbami II. poglavja Protokola, predvsem pa naslednjih:

·         spodbujati prihranek energije ter njeno racionalno rabo, upoštevati potrebe na določenem ozemlju, razpoložljive lokalne obnovljive vire energije ter učinek emisij v kotlinah in dolinah  (5. člen);

·         spodbujati rabo obnovljivih virov energije, rabo dislociranih objektov za rabo omenjenih virov  (vodni viri, sonce in biomasa) ter racionalno rabo  vodnih virov in lesa  (6. člen);

·         pri hidroelektrični energiji upoštevati ekološko funkcionalnost vodnih tokov ter krajinsko integriteto
(7. člen);

·         zajamčiti rabo najboljših razpoložljivih tehnologij pri pridobivanju električne energije in/ali gretje s fosilnim gorivom  (8. člen);

·         spodbujati izmenjavo informacij o nuklearni energiji in jedrskih elektrarnah, ki bi lahko učinkovale na alpski prostor (9. člen);

·         racionalizirati in optimizirati obstoječe infrastrukture za prevoz in distribucijo energije  (10. člen);

·         v okvirnih projektih ali v študijah o učinku na okolje,  določiti ustrezne pogoje za obnovo vodnih tokov s pomočjo javnih in zasebnih gradbenih del na področju energetike v alpskem okolju in njegovih ekosistemih  (kjer je le mogoče, izkoriščati ekološki inženiring, kot določa 11. člen);

·         projekte za izgradnjo in spreminjanje energetskih objektov, o katerih je govora v 7., 8.,  9. in 10. členu Protokola,  je treba predhodno proučiti in preveriti njihov učinek na okolje.

Protokol "Promet" (vsebina protokola, pdf)

Protokol "Promet" je bil sprejet na VI. Alpski konferenci v Lucernu, 30.-31. oktobra 2000. 

"Splošni"  cilj  listine je, da se bodo pogodbenice zavzele za:  

o         Izvajanje trajnostne prometne politike (1. člen), namenjene:   zmanjšanju negativnih učinkov in nevarnosti, ki jih predstavlja notranji in čezalpski promet na tako stopnjo, da bo sprejemljiva za človeka, favno, floro in njihov habitat  (točka a) prvega odstavka 1. člena);

·         prispevati k trajnostnemu razvoju življenjskega prostora in gospodarskih dejavnosti (točka b)
1. člena); 

·         kolikor mogoče omejiti učinek, ki bi lahko škodoval vlogi in virom alpskega prostora ter ohraniti njegova naravna in kulturna bogastva (točka c) 1. člena);

·         zagotoviti medalpski in čezalpski promet s povečanjem učinkovitosti in zmogljivosti transportnih sistemov ter s podpiranjem manj onesnažujočih prevoznikov, ki porabijo manj goriva, slednje pa naj bo po dostopnejši ceni   (točka d) 1. člena);

·         zagotoviti pogoje za uravnoveženo konkurenco med prevozniki  (točka e) 1. člena);

·         spoštovati načela previdnosti, preprečevanja in kavzalnosti (drugi odstavek 1. člena). 

Protokol predvideva tudi vrsto obveznosti, ki pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele specifične ukrepe. Predvsem na naslednjih treh različnih ravneh: 

1.       Strategije, programi in projekti:  glede splošne prometne strategije, se pogodbenice zavezujejo, da bodo:  

·         izvajale racionalno in varno prometno politiko v integrirani, usklajeni in tudi čezmejni  prometni mreži  (prvi odstavek 7. člena); 

·         preverjale primernost, ocenjevale učinke na okolje in opravile analize nevarnosti (8. člen) v primerih, ko bo šlo za gradnjo večjih objektov, za bistvene spremembe ali pojačanje obstoječih prometnih infrastruktur. Predvsem pa je predvidena obveza, da se bodo o problematiki čezmejnih infrastruktur predhodno dogovarjale s pogodbenicami, izjeme bodo le objekti, za katere so bile v trenutku sprejemanja tega Protokola že sprejete odločitve  (drugi odstavek 8. člena). 

2.       Strokovni ukrepi:  glede Strokovnih ukrepov se pogodbenice zavzamejo, da bodo: 

·         podprle oblikovanje in krepitev sistemov ekološko sprejemljivega javnega prevoza, ki bo v prid uporabnikov (9. člen); 

·         izkoristile ustreznost železnice pri zadovoljevanju povpraševanja po prevozu na daljše razdalje ter za boljše izkoriščanje železniške mreže v prid boljšega gospodarskega in turističnega učinka v alpskem prostoru nasploh  (10. člen);

·         okrepiti plovbo, da bo zmanjšan kopenski prevoz blaga (drugi odstavek  10. člena);

·         vzdržati se gradnje novih dolgih cestnih povezav v čezalpskem prostoru  (prvi odstavek  11. člena);

·         realizirati projekte za gradnjo cest v alpskem prostoru le pod pogojem, da so upoštevane določbe iz drugega odstavka  11. člena;

·         kolikor mogoče zmanjšati okoljski in akustični učinek letalskega prometa (12. člen);

·         omejiti in po potrebi prepovedati skoke iz letal izven letališč  (12. člen);

·         izboljšati sistem javnega prevoza, ki povezuje letališča v bližini Alp z raznimi alpskimi regijami" tako bi zadovoljili potrebi po letalskem prevozu, obenem pa ne bi oškodovali okolja (drugi odstavek 12. člena);

·         oceniti učinke turističnih novogradenj na promet ter po potrebi sprejeti previdnostne in kompenzacijske ukrepe (13. člen);

·         ustvarjati in ohranjati območja z malo prometa ali ga v njih prepovedati ter graditi turistične objekte, do katerih je dostop z avtom prepovedan, pri tem pa z vsemi ukrepi podpirati  možnosti dostopa in bivanja brez avtomobila  (drugi odstavek 13. člena);

·         uveljaviti načelo kavzalnosti in podpreti sistem izračuna, ki bo dokazal stroške za infrastrukture in drugo" tako bo mogoče postopoma uvesti sisteme obdavčenja s katerimi bo mogoče ustrezno pokrivati realne stroške   (14. člen).

 3.       Opazovanje in nadzor:  glede opazovanja in nadzora pa se pogodbenice zavzemajo, da bodo: 

·         Na podlagi enotne sheme periodično beležile in dopolnjevale podatke o trenutnem stanju in razvoju ponudbe ter uporabe transportnih infrastruktur ter podatke o manjšanju učinka na okolje" pripravile bodo poseben dokument, ki bo podlaga za preverjanje rezultatov izvajanja ukrepov
(15. člen); 

·         sprejele cilje za okoljsko kakovost, s katerimi bodo lahko trajnostno uredile problematiko prometa in določile standarde in ustrezne kazalce za alpski prostor" tako bo mogoče količinsko ovrednotiti napredovanje učinka na okolje in škodljivega vpliva, ki ga ima promet na  zdravje  
(16. člen). 

Protokol "Reševanje sporov"  (vsebina protokola, pdf)

Dodatni  Protokol "Reševanje sporov" je bil sprejet na VI. Alpski konferenci v Lucernu,  30.-31. oktobra 2000.

Cilj  listine je, da se pogodbenice zavzamejo za oblikovanje postopka v primeru, ko med dvema ali več pogodbenicami pride do spora glede tolmačenja ali izvajanja Konvencije ali nekega njenega izvedbenega   Protokola.

Protokol  "Reševanje sporov" je dodatek k ostalim dvanajstim že predvidenim, nastal pa je na podlagi potrebe, da se zapolni vrzel v Alpski konvenciji, ki se nanaša prav na možnost spora med dvema ali več pogodbenicami glede tolmačenja ali izvajanja same Konvencije.  

Omenjeni sistem predvideva v prvi vrsti nek  posvetovalni postopek, ki ga bodo morale pogodbenice opraviti, da bi poskusile na miren način rešiti medsebojni spor, v drugi vrsti pa predvideva arbitražo, na katero se bodo pogodbenice morale obrniti v primeru, ko ne bodo uspele spora rešiti v posvetovalni fazi (1. in 2. člen).

Ko se bo začel postopek prave arbitraže, bo vsaka pogodbenica morala imenovati svojega arbitra, predsednika sodišča pa bodo (bosta) določili  že imenovani člani (3. člen). Če se več pogodbenic strinja o izvajanju ali uporabi Konvencije, lahko imenujejo enega (samega) arbitra, nasprotna stran (ali nasprotne strani) pa imenujejo drugega.     

Odsotnost ene pogodbenice ali njene obrambe ne bo ovira za redno izvedbo postopka (10. člen).

Arbitražno sodišče bo dokončno odločitev izreklo v šestih mesecih od datuma svoje dejanske ustanovitve 
(11. člen).

Praviloma si bodo sprte pogodbenice sodne stroške  razdelile na enake dele  (13. člen).

Predsednik arbitražnega sodišča bo moral sporočiti  odločitev arbitrov  v šestih mesecih po imenovanju arbitrov vsem pogodbenicam in predsedstvu Alpske konvencije. Predsedstvo bo moralo, v skladu s petim odstavkom
5. člena Konvencije (14. člen) o odločitvi arbitrov obvestiti vse pogodbenice in opazovalce.  

Splošne določbe, skupne za  vse protokole 

Poleg vseh splošnih in posebnih že opisanih obveznosti, Protokoli (izjema je le  Protokol  o  "Reševanju sporov") predvidevajo medsebojno strinjanje z nalogami, ki so usmerjene v raziskovanje, sistematično opazovanje, izobraževanje in informiranje (III. pogl.) ter z ustreznim nadzorom in oceno njihovega izvajanja
(IV. pogl).

V. poglavja v vseh Protokolih  pa vsebujejo končne določbe o formalni veljavnosti Protokolov ter o pogojih njihovega podpisovanja in ratifikacije (n.pr.: določba, ki pravi, da začnejo Protokoli veljati tretji mesec po deponiranju tretjega ratifikacijskega inštrumenta),  izjema je  "Protokol o pristopu Kneževine Monako h Konvenciji", za katerega veljavnost je potrebna ratifikacija v vseh pogodbenicah  (Avstrija, Švica, Italija, Nemčija, Francija, Slovenija, Liechtenstein).