Informacije in podatki o stanju okolja in o družbenoekonomski situaciji alpskega prostora so podlaga vsake odločitve, ki se nanaša na posege politične, zakonodajne in finančne politike v tem prostoru in na tiste, ki so usmerjene v promocijo njegovega trajnostnega razvoja.

V ta namen je III. Alpska konferenca (Chambery, Francija, 1994) začela z deli za ureditev sistema opazovanja alpskega prostora (“Sistem opazovanja in informiranja v Alpah”) in jih zaupala posebni Delovni skupini. Realizacija in izvajanje tega sistema sta nastala v treh fazah.

Za prvo fazo (1994-1996) je značilna takoimenovana decentralizirana organizacija Sistema, ki ima podlago v mreži (nacionalnih) Centrov za komunikacije in v nadnacionalni Enoti za koordinacijo (Skupni raziskovalni center ISPRA pri Evropski uniji).

V tej fazi je SOIA začela s petimi pilotskimi projekti:

• Seznam organov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem Alp;

• Obdelava družbeno-demografskih kazalcev;

• Kartografija družbeno-demografskih kazalcev;

• Katalog z viri podatkov;

• Daljinska komunikacija.

Dokončanje omenjenih projektov je omogočilo pripravo vrste propedevtičnih produktov za oceno stanja alpskega sistema, kot so: družbeno-demografski kazalci, kartografija in računalniško urejen katalog in seznam organov, ki se v Alpah ukvarjajo z raziskovanjem.

V drugi fazi (1997-1999) se je SOIA organizacijsko razčlenila na tri ravni:

na strateško, ki jo vodi Stalni odbor Alpske konvencije; na upravno, ki jo opravlja Delovna skupina SOIA in izvršno, ki jo predstavljajo nacionalni Centri za kominikacije in enote za koordinacijo.

V tej fazi je program dejavnosti Delovne skupine SOIA sledil glavnemu cilju – izboljšanju poznavanja alpskega sistema glede:

• pritiskov, katerim je podvrženo alpsko okolje
• evolucije prebivalstva in alpskega gospodarstva.

 Ob koncu te II. faze (na V. Alpski konferenci, Bled, Slovenija, 1998) je SOIA predstavila poročilo o demografskih kazalcih na podlagi kartografije in seznama organov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem v Alpah.  

V nadaljevanju je skromnost finančnih sredstev, ki so bila na razpolago Centrom za komunikacije in tudi druge ovire pravne narave, zaradi katerih SOIA ni mogla pristopati do baz podatkov, zbranih v nacionalnih znanstvenih zavodih in organizacijah, močno upočasnila razvoj njene dejavnosti. Nato je Konferenca obnovila zadolžitev Delovni skupini do leta 2002.

Za tretjo fazo (2000-2002) je bila značilna izguba Isprine operativne Enote za koordinacijo. Evropska komisija se je namreč odločila, da prekliče finančno pomoč, namenjeno delovanju Enot za koordinacijo in Skupnemu raziskovalnemu centru ISPRA.

Dejavnost Delovne skupine pa je usmerjena v razvoj projektov, ki so bili potrjeni na VI. Alpski konferenci (Lucern, Švica, 2000): 

Vse prej navedeno kaže, da je največja ovira pri realizaciji informacijskega sistema prav pomanjkanje finančne podpore pobudam in da sama zavezanost podpisnic sporazuma ne zadošča;  prav pa bi bilo že v fazi priprave projektov načrtovati alternativne finančne vire, poleg tistih, ki jih zagotovijo podpisnice same. Zato je zelo pomembna specifična evropska finančna podpora, namenjena alpskemu prostoru - INTERREG III B - Alpine Space.

Glede nadnacionalne koordinacije pa je Stalni odbor za VII. Alpsko konferenco pripravil predlog, po katerem bi določene pristojnosti v to smer prevzel nastajajoči Stalni sekretaiat.